Prve znanstvene raziskave konoplje so bile izvedene sredi 20. stoletja. Sprva je bil cilj določiti kemijsko zgradbo njenih sestavin. Pozneje so se raziskave osredotočile na molekularne strukture v našem telesu, na katere delujejo kanabinoidi, kar je privedlo do odkritja endokanabinoidnega sistema (ECS) – sistema, ki ga sestavljajo kanabinoidni receptorji in telesu lastni endokanabinoidi.
Strukturna osnova številnih dobro znanih zdravil izvira iz tako imenovanih »naravnih snovi« – učinkovin, pridobljenih iz narave (na primer penicilin, ki izvira iz plesni). Konoplja je zaradi obilja naravnih snovi vzbujala in še vedno vzbuja zanimanje pri razvoju novih zdravil.
Endokanabinoidni sistem in endogeni kanabinoidi.
Večina ljudi pozna izraz »kanabinoid« le v povezavi s spojinami, ki jih najdemo v konoplji. Nanaša se na skupino snovi, ki ob uživanju konoplje različno učinkujejo na naše telo. Endokanabinoidi so v nasprotju s tem manj znani; ne vnašamo jih iz okolja, temveč gre za endogene molekule, ki delujejo na iste receptorje v našem telesu kot bolj znani kanabinoidi. Predpona »endo-« izhaja iz grščine in pomeni »znotraj« ali »v notranjosti«; v tem kontekstu pomeni »endogeno«.
Endokanabinoidi: ključne signalne molekule v našem telesu.
Endokanabinoidi so telesne signalne molekule, ki delujejo na iste receptorje kot fitokanabinoida THC in CBD. Pomembno je razlikovati med naslednjimi izrazi: endokanabinoidi (ki nastajajo naravno v telesu), fitokanabinoidi (ki jih najdemo v konoplji) in sintetični kanabinoidi (ki so proizvedeni umetno).
Receptorji, na katere delujejo vsi ti kanabinoidi, se imenujejo kanabinoidni receptorji; najbolj znani sta vrsti receptorjev CB1 in CB2. Najprej so odkrili, da endokanabinoid »anandamid« podobno kot THC deluje na receptor CB1. Anandamid je maščobna kislina, ki je na prvi pogled strukturno le malo podobna THC-ju.
Nato so odkrili še celo vrsto drugih endokanabinoidov, kot sta noladinski eter in 2-arahidonoilglicerol (2-AG). Vsi znani endokanabinoidi se v telesu sintetizirajo iz maščobne kisline omega-6, arahidonske kisline. Še danes odkrivajo nove sestavine endokanabinoidnega sistema, ki zajema endokanabinoide in njihove ustrezne receptorje.
Receptor CB1
Endokanabinoidi, ki delujejo na receptor CB1, kot je anandamid, imajo pomembno vlogo pri razvoju možganov, saj spodbujajo povezovanje živčnih celic. Ugotovljeno je bilo, da se endokanabinoidi sproščajo predvsem v stresnih situacijah, ko njihovo delovanje na receptor CB1 učinkuje protibolečinsko. Aktivnost receptorja CB1 je povezana tudi z vrsto drugih učinkov, med drugim s povečanim apetitom, zmanjšano tesnobo, zaščitnim učinkom po poškodbi možganov in blaženjem odtegnitvenih simptomov. Po odkritju, da aktivacija receptorja CB1 spodbuja apetit, so razvili zaviralec receptorja CB1, snov, ki receptor zavira, namesto da bi ga aktivirala. Zdravilo, imenovano rimonabant, učinkovito zavira lakoto. Uporabljali so ga za zdravljenje debelosti, da bi pri bolnikih zmanjšali občutek lakote.
Receptor CB2
Receptor CB2 je druga znana vrsta kanabinoidnih receptorjev. O njem se govori predvsem v povezavi s fitokanabinoidom kanabidiolom (CBD), saj je pomembna tarča te priljubljene spojine. Poleg fitokanabinoida CBD na ta kanabinoidni receptor deluje tudi endokanabinoid 2-arahidonoilglicerol. Pri ljudeh je receptor CB2 prisoten v osrednjem in perifernem živčevju, prebavilih ter različnih celicah imunskega sistema. Številne študije opisujejo delovanje receptorja CB2 v imunskem sistemu kot protivnetno, zato je predmet intenzivnih raziskav.
Človeški endokanabinoidni sistem
THC in CBD delujeta na iste receptorje kot telesu lastni endokanabinoidi. Endokanabinoidi nastajajo v telesu iz maščobnih kislin omega-6. Najpomembnejši funkciji receptorja CB1 sta lajšanje bolečin in spodbujanje apetita; najpomembnejša funkcija receptorja CB2 je zaviranje vnetnih procesov. Za boljše razumevanje delovanja fitokanabinoidov na endokanabinoidni sistem je bistveno povečati toleranco in v celoti izkoristiti njihov potencial.






